Večina hrane se razvija v idealnih pogojih. Na profesionalni kuhalni plošči. S filtrirano vodo, ki močno vre. In kuharjem, ki natančno ve, koliko časa je treba počakati.
Tako nihče ne je juhe iz lončka.
Jeste jo za pisalno mizo ob dveh popoldne, v skodelici, ki je vse dopoldne stala na polici in se ohlajala. Grelnik je kliknil pred devetdesetimi sekundami, zato voda ni povsem vrela. Enkrat jo premešate, precej malomarno, z žlico, ki je najbližje. Nato vas zmoti e-pošta in se vrnete štiri minute in pol pozneje namesto po treh.
Zato jih testiramo tako.
— TEST Z GRELNIKOM —
V naši degustacijski sobi na Madžarskem je polica z navadnimi keramičnimi skodelicami. Ne laboratorijskimi čašami. Skodelicami. Eno napolnimo z vodo iz grelnika, ki je zavrela približno minuto prej, jo prelijemo, enkrat premešamo in zaženemo časomer. Nihče ne čaka nad skodelico. Nihče je ne nadzoruje. Nato poskusimo po treh minutah - in še enkrat po petih, ker v resničnem življenju nikoli ni vse točno.
Recept mora prestati vse:
- Hidratacija. Vsaka sestavina se mora v treh minutah popolnoma zmehčati samo z vročo vodo. Brez kuhanja, brez ponve, brez druge priložnosti.
- Tekstura po petih minutah. Če se zgosti v nekaj, v kar bi lahko postavili žlico, odpade.
- Barva. Najprej jemo z očmi, juha iz lončka pa nima kam skriti pomanjkljivosti.
- Okus brez MSG. Naš umami prihaja iz kvasnega ekstrakta, ki zagotavlja počasnejšo in bolj zaokroženo okusnost. Vgraditi ga je treba v recept, ne pa ga naknadno dodati.
Zveni preprosto. Recepti zaradi tega nenehno odpadajo.
— TISTI, KI NISO USPELI —
V kuhinji smo vsi oboževali gobji recept. Globok, gozdnat, resnično dober. V skodelici je postal siv. Ne dramatično - le dolgočasno, sprano siv, zaradi česar si se pred prvo žlico za trenutek obotavljal. Mesece smo ga poskušali popraviti. Nismo ga dali na trg.
Potem je bila tu leča. Rdeča leča je ena naših najljubših osnovnih sestavin - prinaša beljakovine in polnost, ne da bi potrebovali škrobna polnila. Toda ta različica se je vztrajno hidrirala čez točko, s katere ni bilo vrnitve. Po treh minutah: čudovita. Po štirih: gosta. Po petih: z njo bi lahko obložili kopalnico. Ponovno smo prilagodili razmerje, velikost delcev in količino luščin indijskega trpotca. Sčasoma je postala nekaj povsem drugega, kar se pri takšnih stvareh običajno zgodi.
In ena juha je odpovedala iz najmanj glamuroznega razloga: treba jo je bilo dvakrat premešati. Dvakrat. To ni recept, ampak navodilo, ki mu nihče ne bo sledil.
— ZAKAJ SMO PRI SKODELICI TAKO NATANČNI —
Ker je skodelica tisti iskreni del. Moja družina v Endréd-u že več kot sto let melje žito - moj oče je o tem objavil približno dvesto člankov - in vse to znanje mora preživeti pot od mlina do vaše pisalne mize. Naše moke presejemo na 160 mikronov, tako fino kot pšenično moko, v našem lastnem namenskem mlinu brez glutena. Prav ta finost omogoča, da se juha v treh minutah pravilno hidrira, namesto da ostane zrnata.
Dediščina ni vonj po vreči moke. Pomembno je, ali izdelek deluje v torek popoldne.
V izdelku Cupster ne boste našli: MSG-ja, olj iz semen ali recepta, pri katerem bi morali biti pozorni. Našli pa boste: avokadovo olje, beljakovine rdeče leče in graha, rastlinsko osnovo, ki izhaja iz našega načina izdelave, ne pa iz slogana, proizvodnjo na sončno energijo in ceno približno en evro na porcijo.
Če želite test opraviti sami, je raznovrstni paket instantnih juh Cupster pravi način - več okusov, en grelnik, vaša lastna nezanesljiva skodelica. Bodite tako nepotrpežljivi, kot želite. Narejene so bile prav za to.
Najdete jih na millandfolks.com.
— Miklos
|
Miklos Ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Mill & Folks |